IZVENTELESNA FUNKCIONALNA MAGNETNA STIMULACIJA MIŠIC MEDENIČNEGA DNA (FMS)
KAJ JE TO?
Gre za trening mišic medeničnega dna, ki temelji na magnetni stimulaciji mišic medeničnega dna. Metoda je neinvazivna, neboleča, brez neprijetnega vstavljanja elektrod, brez neposrednega stika s kožo in nima znanih stranskih učinkov. Omogoča stimulacijo globokih mišic, ki jih z elektrostimulacijo težko dosežemo.
KAKO DELUJE?
Hitre spremembe magnetnega polja, ki jih proizvaja aparat, povzročijo nastanek električnega toka v živcih in s tem sprožijo krčenje mišic. Magnetno polje prodira globoko v nehomogena biološka tkiva, za kar pa ne potrebuje direktnega stika s kožo. FMS ne stimulira bolečinskih receptorjev na površini kože in je zato bolj primerna kot trenutno bolj znana elektrostimulacija, stimulira pa mišice, ki jih z elektrostimulacijo ne moremo doseči.
Poleg tega magnetna stimulacija pospeši izmenjavo ionov, pospeši pretok krvi v tkivu, poveča porabo kisika v celicah in s tem pospeši celjenje ran in regeneracijo tkiv po poškodbi (npr. po operaciji ali porodu).
KOMU PRIPOROČAMO MAGNETNO STIMULACIJO MIŠIC MEDENIČNEGA DNA?
Funkcionalno magnetno stimulacijo mišic medeničnega dna priporočamo tako ženskam kot moškim, in sicer
- pri vseh vrstah inkontinence urina ali blata,
- za hitrejšo rehabilitacijo po operativnih posegih v urogenitalnem področju
- po porodu
- pri nekaterih spolnih motnjah in kroničnih bolečinah v medenici in križu.
KONTRAINDIKACIJE
- nosečnost,
- epilepsija,
- vstavljen srčni spodbujevalnik, hude motnje srčnega ritma,
- vstavljeni feromagnetni vsadki (npr. endoproteze sklepov)
- do štiri tedne po operativnem posegu.
- akutno vnetje v področju male medenice, menstruacijo, do šest tednov po porodu.
KAKO POTEKA TERAPIJA?
Program zdravljenja določimo individualno, za vsakega pacienta posebej, in sicer po uvodnem pogovoru in pregledu. Posamezna terapija, med katero pacient sedi oblečen na udobnem stolu, traja 20 -30 minut, 2-3x tedensko; za preprečevanje inkontinence po porodu običajno zadostuje 6-8 terapij, medtem ko je optimalno število tretmajev pri že izraženih težavah 16-20.
