MORFOLOGIJA PLODA
Natančen pregled morfologije ploda je ena od najpomembnejših preiskav v nosečnosti, saj je namenjena predvsem potrditvi normalnega razvoja ploda oziroma odkrivanju večjih razvojnih nepravilnosti, pa tudi t.i. mehkih označevalcev, ki povečujejo tveganje za prisotnost kromosomske napake pri plodu.
Preiskavo je najbolje opraviti med 20. in 22. tednom nosečnosti, saj je razvoj plodovih organov takrat že večinoma zaključen. Najprej ocenimo lego ploda in preverimo plodov srčni utrip, nato pa preverimo rast ploda. Izmerimo premer in obseg glavice, obseg trebuščka in dolžino stegnenice ter še zadnjič preverimo predvideni datum poroda. Po 20. tednu tega namreč ne smemo več spreminjati, saj je rast ploda v drugi polovici nosečnosti precej bolj individualna in odvisna od zunanjih dejavnikov, kot v prvi polovici!
Sledi natančen pregled posameznih organov in organskih sistemov. Začnemo pri glavici, kjer ocenimo možganske in obrazne strukture in nadaljujemo do trupa. Pregledamo položaj trebušne prepone in lego organov v prsnem košu in trebušni votlini. Čeprav vedno posebno pozornost namenimo pregledu srca, je včasih diagnostika srčnih napak še vedno eden večjih zalogajev za vsakega preiskovalca. Sledi pregled trebušnih organov in trebušne stene, ter pregled hrbtenice in okončin. Ob preverjanju morfologije ploda lahko iščemo tudi t.i. mehke označevalce, ki morda nakazujejo na kromosomsko napako ploda; če je teh markerjev več, priporočamo kariotipizacijo. Večina preiskovalcev pogleda tudi spol ploda, staršem pa ga seveda razkrijemo na njihovo izrecno željo. Preštejemo še žile v popkovnici, preverimo položaj posteljice in ocenimo količino plodovnice.
Pri nosečnicah s povečanim tveganjem za prezgodnji porod preverimo tudi dolžino in zaprtost materničnega vratu, pri tistih s povečanim tveganjem za preeklampsijo in/ali zastoj plodove rasti pa še pretok v materničnih arterijah.
Kljub vsemu pa se moramo vedno zavedati, da vseh razvojnih
nepravilnosti pri tem pregledu ne moremo izključiti, kar pa pomeni, da normalen
izvid preiskave ne pomeni, da otrok zagotovo ne bo imel nobenih težav.
Nekatere razvojne napake se namreč pokažejo šele kasneje v nosečnosti ali pa
celo šele po rojstvu otroka, kot naprimer v primeru nepravilnega razvoja pljuč
ali možganov, ki se do konca razvijejo šele po rojstvu. Vendar pa lahko v
primeru normalnega izvida z veliko verjetnostjo napovemo rojstvo zdravega
otroka.
Verjetnost, da pri pregledu morfologije ploda odkrijemo napake:
| napaka | kaj pomeni | verjetnost, da jo odkrijemo |
| spina bifida | odprt hrbtenični kanal | 90% |
| anencefalija | odsotnost vrhnjega dela glave | 99% |
| hidrocefalija | povečana količina tekočine v možganskih prekatih | 60% |
| večje srčne napake | 25% | |
| diafragmalna hernija | odprtina v trebušni podpori | 60% |
| omfalokela, gastroshiza | odprta trebušna stena | 90% |
| napake v razvoju ledvic | manjkajoča ali nenormalna ledvica | 85% |
| napake v razvoju okončin | manjkajoče ali kratke dolge kosti | 90% |
| cerebralna paraliza | okvara centralnega živčnega sistema | nikoli |
| avtizem | nikoli | |
| Downov sindrom | trisomija 21 | 40% |
